Je vaše spletno mesto dostopno vsem?

Neja Gračner06.09.2024Spletne strani

Statistični podatki kažejo, da približno 16 % svetovne populacije trpi za eno od oblik invalidnosti. To pomeni, da se kar 1,3 milijarde ljudi oz. vsaka šesta oseba sooča z določenimi omejitvami. Pomembno je, da se pri razvoju digitalnih produktov tega zavedamo in uporabniško izkušnjo prilagodimo tudi uporabnikom z omejeno dostopnostjo.

Ko je govora o omejeni dostopnosti, pogosto pomislimo na omejitve medicinske narave, denimo zaradi težav s sluhom, vidom ali govorom. A razlogov za nedostopnost je precej več. Pri Microsoftu to ponazarjajo s pomočjo modela Accesibility Persona, ki poudarja, da lahko s prilagoditvijo osebam z omejeno dostopnostjo pozitivno vplivamo tudi na ljudi, ki se z omejitvami soočajo zgolj začasno oz. v danem trenutku.

Microsoft nedostopnost namreč razvršča v tri kategorije:

Trajna nedostopnost: oseba, ki ima le eno roko.
Začasna nedostopnost: oseba, ki ima zlomljeno roko.
Situacijska nedostopnost: starš, ki z eno roko drži dojenčka.

Prirejeno po: https://devblogs.microsoft.com/premier-developer/microsoft-inclusive-design/

V vseh teh primerih imajo osebe na voljo le eno roko, kar jasno ponazarja, da lahko z odpravljanjem omejitev glede dostopnosti izboljšamo uporabniško izkušnjo za vse.

In prav to si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali.

Evropski akt o dostopnosti

Poglobimo se v primere digitalnih produktov s poudarkom na spletnih mestih in spletnih trgovinah.

Za primer lahko vzamemo spletišče, ki nudi spletne tečaje in ima v povprečju 100.000 mesečnih ogledov oziroma sej. Pri tem ga 60 % uporabnikov obišče s pomočjo mobilnih naprav, 40 % pa si ga ogleda na namiznih napravah.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se 16 % obiskovalcev tega spletnega mesta sooča z določeno obliko omejene dostopnosti. To pomeni, da je naše spletno mesto za približno 16.000 uporabnikov mesečno le delno uporabno. Ta podatek je še posebej pomemben za podjetja in organizacije, ki svoj prihodek večinoma generirajo s pomočjo spleta in jim ta predstavlja glavno prodajno orodje.

Vodilni britanski trgovec Tesco je odličen primer podjetja, ki je z izboljšanjem dostopnosti svoje spletne strani doseglo znatno povečanje prodaje. Z dodatno optimizacijo spletne izkušnje so pri Tescu poskrbeli za boljšo dostopnost tako na namiznih kot tudi na mobilnih napravah, to pa se je odrazilo v 350-odstotnem povečanju prodaje. Po implementaciji sprememb se je namreč število uporabnikov, ki so uspešno zaključili nakup, občutno povečalo, to pa je neposredno prispevalo k rasti prihodkov. Poleg tega so pri trgovcu ugotovili, da so bile te izboljšave koristne tudi za uporabnike brez posebnih potreb, kar je dodatno povečalo zadovoljstvo strank in zvestobo blagovni znamki.

Ta primer kaže, kako lahko izboljšanje dostopnosti neposredno vpliva na poslovni uspeh, saj ne le povečuje bazo uporabnikov, temveč tudi izboljšuje uporabniško izkušnjo, kar vodi do višjih konverzij in prihodkov.

(Povzeto po: https://codemantra.com/accessibility-higher-sales/)

Čez nekaj desetletij naj bi se število oseb z omejitvami še povečalo, zato se temi dostopnosti namenja vse več pozornosti. To narekuje tudi Evropski akt o dostopnosti (European Accessibility Act (EEA)), ki se osredotoča na zagotavljanje enakega dostopa za ljudi z omejitvami. Doslej je bil omejen zgolj na javni sektor, 28. junija 2025 pa bo pričel veljati tudi za zasebni sektor.

Sklicuje se na smernice WCAG 2.0 (Web Content Accessibility Guidelines oz. smernice za dostopnost na spletu), ki jih je opredelil Konzorcij za svetovni splet ((World Wide Web Consortium). Na ta način je torej EU države članice pozvala k upoštevanju standardov na ravni AA WCAG 2.1.

Upoštevanje teh smernic bo pripomoglo k spletnim vsebinam, ki bodo dostopnejše za širši krog ljudi z različnimi oblikami invalidnosti: gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gibalno ovirane, ljudi z govornimi motnjami ali fotosenzitivnostjo, pa tudi za posameznike s kombinacijo teh omejitev. Smernice delno naslavljajo tudi posameznike z učnimi težavami in kognitivnimi omejitvami.

Omenjena evropska direktiva se sicer osredotoča na dostopnost spletnih vsebin tako na namiznih računalnikih kot na prenosnikih, tablicah in mobilnih napravah. Njihovo upoštevanje bo pogosto izboljšalo tudi splošno uporabnost spletnih vsebin za vse uporabnike. (Povzeto po https://www.w3.org/TR/WCAG21/. ).

Majhni koraki v pravo smer

Pogosto se sklicujemo na izgovore, da uporabniki z omejitvami našega spletnega mesta ne obiskujejo ali da v prilagoditvi spletišča za ljudi z omejeno dostopnostjo ne vidijo dodane vrednosti. Najpogosteje na tovrstne prilagoditve gledamo kot na nekaj, kar bomo svojim spletnim vsebinam dodali kasneje.

A o vsem tem je še kako smiselno razmišljati že tekom načrtovanja spletnega mesta. Spodaj navajam nekaj primerov, ki to potrjujejo:

Barvni kontrast
- Barvni kontrast je pomemben predvsem za slabovidne ali barvno slepe uporabnike.
- V definiranje barvne lestvice je zato smiselno čas vložiti že v fazi oblikovanja spletišča, saj je naknadno prilagajanje barv dokaj težavno in predvsem časovno potratno.
- Pomembno je, da se držite razmerja 3:1 za večjo velikost pisave in 4,5:1 za običajne velikosti besedila. Za pomoč lahko uporabite orodja, kot je Adobe Color Contrast Analyzer.
Poimenovanje CTA gumbov (Call to Action)
- Običajno so naši CTA gumbi vezani na cilje spletnega mesta, zato je pomembno, da so ti dobro vidni in da je njihov namen jasen. Slabovidna oseba, ki uporablja bralnik zaslona, denimo pred klikom na gumb “Preberi več” potrebuje več informacij. Zato je gumbe bolje označiti z napisi, kot je “Preberi več o nas” ali “Klikni za prenos priročnika o zdravih navadah.”
Uporaba barv ob pojavu napake
- Poglejmo si primer: na strani imamo možnost vpisa z uporabniškim imenom in geslom. Če vnesemo napačno geslo, se polje za vnos obarva rdeče, vendar se ne izpiše dodatna razlaga. To lahko predstavlja težavo za barvno slepe osebe in za tiste, ki uporabljajo bralnike zaslona, saj ti napake ne zaznajo. Zato moramo poleg uporabe barv zagotoviti tudi dodatne razlage, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju, na primer “Vpisano geslo ni pravilno.”
Uporaba ALT opisov
- ALT opisi so pomembni iz več razlogov. Služijo kot pojasnilo slike za ljudi, ki uporabljajo bralnike zaslona in slike ne vidijo, pomembni pa so tudi, ko se slika iz različnih razlogov ne naloži. Prav tako so ključni z vidika optimizacije za iskalnike (SEO). Pri generiranju ALT opisov si lahko pomagamo z umetno inteligenco.
Velikost območja klika
- Za primer vzemimo potrditveno polje na obrazcih, na primer “Strinjam se s pogoji poslovanja.” Za lažjo dostopnost in boljšo uporabniško izkušnjo poskrbimo, da je poleg potrditvenega polja klikabilno celotno besedilo. Če to ni mogoče, zagotovimo, da je klikabilno polje veliko vsaj 44x44px, razmik med klikabilnimi elementi pa naj bo velik vsaj 8px.

Tovrstne prilagoditve ne izboljšujejo le dostopnosti, ampak pozitivno vplivajo tudi na optimiziranost oz. SEO vašega spletnega mesta. Najpogostejši obiskovalec spletnega mesta, ki ima prav tako določene omejitve, je namreč prav iskalnik Google.

S čim si lahko pomagamo?

Prilagajanje spletnega mesta vsem kriterijem dostopnosti je lahko zahtevno in dolgotrajno, saj pogosto nismo prepričani, kje začeti. K sreči si lahko pomagamo s številnimi dokumenti, ki podrobno opisujejo potrebne prilagoditve.

Postopek prilagajanja obstoječega spletnega mesta je lahko sicer posebej zahteven, saj je temeljne vidike dostopnosti treba upoštevati že v fazi načrtovanja oziroma oblikovanja projekta. Na slednje morajo biti še posebej pozorni oblikovalci, vodje projektov in kasneje tudi programerji. Pogosto je priporočljivo poiskati zunanjo pomoč nekoga, ki ve, na kaj biti še posebej pozoren. Ključno je, da za dostopnost skrbimo tudi ob osveževanju oz. dopolnjevanju vsebin.

Pri preverjanju dostopnosti spletnega mesta si lahko pomagamo z različnimi spletnimi orodji, ki analizirajo spletišče. Nekaj možnosti vključuje:

Učinek potopljenega robnika

Na spodnji sliki je prikazan učinek potopljenega robnika (Curb Cut Effect), ki so ga prvič omenili študentje Univerze v Berkeleyju. Potopljen robnik je ključen, da lahko oseba na invalidskem vozičku prečka cesto, vendar koristi tudi drugim, denimo otroku na kolesu, staršu z vozičkom in dostavljalcu paketov.

Prirejeno po: https://sketchplanations.com/the-curb-cut-effect