Da se med temami ne izgubimo, smo si sestavili kratek vprašalnik, ki si ga vsak udeleženec kave že prej v miru pregleda in odgovori na vprašanja. Le-ta so na samem pogovoru le orientacija – cilj je namreč, da pogovor steče, ne da intervjuvanec bere odgovore z lista. Vprašalnik je sestavljen iz 4 poglavij:
1. Najprej nekaj pozitivnih misli
Pogovor je vedno priporočljivo začeti s pozitivnimi mislimi – in pri pogovoru z direktorjem ni prav nič drugače. Najprej se spregovori o dobrih, pozitivnih straneh podjetja in mene kot direktorja ter o stvareh, v katerih zaposleni najbolj uživa. To mi da vedeti, katere stvari še naprej krepiti; kaj komu ustreza, ga žene, motivira in konec koncev tudi osrečuje na delovnem mestu.
2. Tvoja vloga v podjetju
Ta točka je sestavljena iz vprašanj, kot so “Kako misliš, da bi te opisali sodelavci?”, “Kje misliš, da je tvoja dodana vrednost?” in “Katere so tvoje največje frustracije in ovire?”, s katerimi želim, da zaposleni razišče samega sebe. Ljudje vse premalo časa namenjamo osebni rasti in zadovoljstvu ter se premalokrat vprašamo o zadevah, ki vplivajo na našo kakovost dela in počutje na delovnem mestu. Nekateri se določenih stvari zavejo šele, ko jih naglas razložijo. Vse to pa je za delodajalca seveda izredno pomembno, saj zaposlenemu tako lahko pomaga preskočiti ovire, ali pa jih, če je to v njegovi moči, sploh ne postavlja.
3. Vedno smo lahko še boljši!
Zaposlene je težko pripraviti do tega, da bi nenehno podajali predloge za izboljšanje podjetja; konec koncev za to tudi niso neposredno plačani. A v dobrih podjetjih so lahko vsaj posredno: z dobrimi predlogi lahko podjetje namreč odlično napreduje, s čimer pa pride tudi dvig plače. Pri tretji točki se zato pogovarjamo ravno o tem: kaj bi bilo, po mnenju zaposlenega, še treba spremeniti v procesu, storitvah in kulturi v podjetju. Za zaključek te točke pa se pogovorimo še o karierni poti: kje se zaposleni vidi v prihodnosti in kako mu/ji jaz pri tem lahko pomagam.
4. Da te še malce spoznam …
Kava se zaključi s pozitivno in sproščeno debato o tem, katerih dogodkov se zaposleni najbolj veseli v bližnji prihodnosti, kaj se mu dogaja v zasebnem življenju, o ciljih v prihodnjih mesecih in življenjski viziji. Pogovor se po navadi kar razvname in lahko traja tudi 2-3 ure, rezultat je pri vseh podoben: “To-do” lista, polna super predlogov, ki jih skušava čim prej spraviti v realnost. Ravno to je namreč glavni namen kave z direktorjem.
Ena izmed največjih pohval oziroma pokazateljev, da stvar res “deluje”, pa je stavek, ki sem ga nemalokrat slišal, ko je prišlo do povabila: “Upam, da bo tako fajn, kot so ostali rekli, da je”. Neskončno me veseli, da s strani zaposlenih čutim tako močno zaupanje. Ta pogovor, ki ga imam z njimi, mi seže v srce – nemalokrat postane vse skupaj tako čustveno, da se mi orosijo oči. Konstruktivne kritike, predvsem pa pohvale in zahvale so res recept za najboljšo začimbo na svetu.
Veselilo me bo, če sem s tem zapisom kakemu delodajalcu pomagal k pozitivni spremembi – čas je namreč že, da se v Sloveniji širi dobra delovna kultura. Ogledate si lahko tudi drugi del vprašalnika, ki ga uporabljamo na vseh kavah po prvi. Srečno! :)
